Končno, da se je našel nekdo, ki na enem mestu ponuja vse. Kot bodoči podjetnik z goro papirjev, projektov, načrtov … res nisem imel časa skakati naokoli in iskati primernega lektorja ...
vrni se na prejšnjo stran
Jezikovni napotki
1
Veste, da se po Slovenskem pravopisu imena praznikov ali posebnih datumov, razen tistih, ki so izpeljana iz priimkov (Prešernov dan), pišejo z malo začetnico?
– na primer novo leto, prvi maj, božič, velika noč, jurjevo, svečnica, jožefovo, silvestrovo, valentinovo
Veste, da je pravilen zapis datuma s presledki med številkami in da je tako tudi pri zapisu odstotkov?
– narobe je 11.11.2011, prav pa 11. 11. 2011
– narobe 20%, prav 20 %
Se strinjate, da je slovensko lepše govoriti o kakovosti kot pa o kvaliteti izdelkov ali storitev?
2
Veste, da kombinacijo črk, kratic ali števk in besed pišemo z vezajem, pri obrnjenem zaporedju pa narazen in brez njega?
– LCD-televizor ali televizor LCD
– C-vitamin ali vitamin C
– IPC-elektronika ali elektronika IPC
– 5-odstotni popust
Veste, da ločimo zapisovanje vezaja (je krajši) in pomišljaja (je daljši in je lahko stičen ali ne)?
– vezaj pomeni in: modro-rdeči puli (moder in rdeč)
– pomišljaj; stični pomeni od do ali med: velikost 38–42, odprto 9.00–19.00,
Ljubljana–Celje (med Ljubljano in Celjem)
nestični: Šmarje – Sap (oboje pregibamo, sta pa zelo povezana)
Veste, da prav napišemo takole?
deset- do dvajsetodstotni popust
dvo- ali trisobno stanovanje
eno- ali večbarvna podloga
40- do 50-tonski
56- in 88-metrski
3
Veste, kako prav napišemo delovni čas?
– Trgovina je odprta od 9. do 19. ure (napačno od 9.–19. ure).
– Trgovina je odprta od 9.00 do 19.00 (napačno od 9. do 19.00 ure).
– Trgovina je odprta 9.–19. ure (napačno 9.–19.00)
– Trgovina je odprta 9.00–19.00 (napačno 9.00–19.00 ure).
Veste, da so pri navedenih zapisih vedno presledki?
– prav: 2,5 m
– narobe: 2,5m
– prav: dimenzije 30 x 20 cm
– narobe: dimenzije 30x20cm
Veste, da v besedilih zapisujemo podjetja in njihovo vrsto takole?
– Hiša, d. d., je podjetje, ki je dobilo nagrado.
– V našem podjetju Zima, d. o. o., smo pripravili novo ponudbo.
– V podjetju BESEDA B in B, s. p., vam lahko svetujemo, kako pravilno pisati.
4
Veste, da je v slovenskem jeziku prav, če napišemo
– pečica Bosch, ne Bosch pečica,
– sistem Nofrost, ne Nofrost sistem,
– zaslon Retina, ne Retina zaslon,
– čokolada Milka, ne Milka čokolada,
– tehnologija Fiber Coque, ne Fiber Coque tehnologija?
Veste, da je prav takole?
– Popust se obračuna pri blagajni, ne na blagajni.
– Pri nakupu v vrednosti 50 EUR, ne v višini 50 EUR.
– Izdelki so v zalogi, ne na zalogi.
Veste, da je prav zapisati pridevniško obliko v navedenih primerih?
– najlon nogavice so najlonske nogavice
– krom podnožje je kromano podnožje
– natur barva je naravna barva
5
Veste, da je v slovenskem jeziku bolje napisati takole?
– preprosto namesto enostavno (Montaža je zelo preprosta.)
– pozneje namesto kasneje (Morda bo pozneje prepozno.)
– posteljno dno namesto pod (Posteljno dno 10 % ceneje.)
Veste, da je pri zapisanih primerih prav takole?
– prav je do odprodaje ali razprodaje zalog, ne do prodaje zalog
– prav je pomagamo vam preprečiti nevšečnosti ne odpraviti nevšečnosti
– prav je izdatnejša hrana ne bolj hranljiva hrana
Veste, da pri naštevanju niso potrebni vejica in tri pike?
– Bogata izbira svetil: stoječa, viseča, otroška …
ne otroška, … (torej brez vejice, le tri pike, ki se ne smejo dotikati besede)
6
Veste, da je v slovenskem jeziku bolje in pravilneje napisati takole?
– trg namesto tržišče (Novost na trgu.)
– vodnik namesto vodič (Z našim vodnikom si boste ogledali mesto.)
– izdelek namesto artikel (Oglejte si pestro ponudbo izdelkov v naši trgovini.)
Veste, da je prav takole?
– Če bodo zaloge pošle … ne V primeru, da bodo zaloge pošle
– Če boste drugje našli …ne V kolikor boste drugje našli …
– Ob izpadu … ne V primeru izpada
Veste, da mora biti vrinjeni stavek od preostale povedi ločen z vejico?
– Veljajo splošni pogoji poslovanja podjetja, ki so objavljeni na spletni strani, lahko pa jih preberete tudi v naših poslovalnicah.
7
Veste, da je v slovenskem jeziku bolje in pravilneje napisati takole?
– preostali ali drugi namesto ostali (Po akcijskih cenah lahko pri nas kupite tudi preostale/druge izdelke.)
– zdaj namesto sedaj (Največja razprodaja do zdaj.)
– spet namesto zopet (Spet najceneje pri nas.)
Veste, da je bolje napisati manj okorno?
– Delovna plošča je na voljo za 20 EUR, ne Delovna plošča je na voljo po ceni 20 EUR.
– Izdelek dobite skupaj z dvema blazinama, ne vključno z dvema blazinama.
– Pridobite si točke, ne zaslužite si točke.
Veste, da za citrus uporabljamo besedo agrum?
8
Veste, da je v slovenskem jeziku pravilno takole?
– 7 prenočitev ne nočitev (V ceno je vključenih 7 prenočitev.)
– vse vključeno ne all inclusive (Pestra izbira počitnic s ponudbo, v katero je vključeno vse.)
– približno ne cca. ali ca. (Hotel je oddaljen približno 50 m od plaže.)
Veste, da je prav tudi?
– vrnitev ne povratek v Slovenijo (Vrnitev v Slovenijo z lastnim prevozom.)
– raznovrstnost ali različnost ne raznolikost Evrope (Potujte z nami po Evropi in si oglejte njeno raznovrstnost oz. različnost.)
9 oz. malo smeha ne škodi
Drage gospe, ne pozabite na dobrodelni sejem! To je odličen način, da se znebite vseh tistih neuporabnih stvari, ki vam jemljejo prostor v stanovanju. Pripeljite svoje može.
Za vse, ki imate otroke, pa tega ne veste, imamo prostor, opremljen za otroke.
Prodam posteljo za ženo, ki je zložljiva.
Prodam psa. Žre vse. Posebno rad ima otroke.
Pogrebno društvo sporoča, da so odjemalci, ki smo jih postregli, naše najboljše priporočilo.
Torkova gledališka matineja ta teden izjemoma ne bo v četrtek, ampak v soboto.
Neki tip je bil povsod po cesti in sem moral večkrat obrniti volan, preden sem ga zadel.
Telefonski drog se je približeval. Poskušala sem se mu odmakniti, ko se je nenadoma zadel v sprednji del mojega avtomobila.
Ko sem na cesti zagledal dva moška, ki sta se tepla, sem jih poskušal pomiriti, ampak je bilo že prepozno, ker je eden od njih že ležal na tleh in se ni premikal.
Oškodovanec je vrgel vame sekiro. Ta je zadela moje čelo in odskočila od njega, potem pa se je zarila v nogo oškodovanca.
Kdaj je vaš rojstni dan?
Petnajstega julija.
Katero leto?
Vsako leto.
Kako se je končal vaš prvi zakon?
S smrtjo.
Čigavo smrtjo?
Kako bi opisali to osebo?
Bila je srednje rasti, z brado.
Je bil to moški ali ženska?
Doktor, koliko obdukcij ste opravili na mrličih?
Vse obdukcije opravljam na mrtvih.
10
Veste, da je treba v navedenih primerih uporabiti povratni svojilni zaimek?
– Zbirajte svoje najlepše spomine, ne Zbirajte vaše najlepše spomine.
– Svoje točke lahko izkoristite do konca meseca, ne Vaše točke lahko izkoristite do konca meseca.
– Sestavite pohištvo po svoji meri, ne Sestavite pohištvo po vaši meri.
Veste, da med večbesednimi vezniki ne pišemo vejice?
– namesto da (Namesto da bi delal, je šel v trgovino.)
– zato ker (Zato ker je bil utrujen, je legel.)
– kljub temu da (Kljub temu da ga je opozorila, je ni poslušal.)
– medtem ko (Medtem ko nas ni bilo, je pospravila hišo.)
– tako da (Poklical jo je, tako da ni bila v skrbeh.)
– potem ko (Potem ko je odšla, sem jo še enkrat srečala.)
11
Veste, kdaj uporabljamo predloge s/z ali k/h?
a e i o u
m n r l v j pred temi črkami sta predloga z in k,
b d g z ž razen pred črkama k, g, kjer je h
–––––––––––––––––––
p t k s š f h c č pred temi črkami je predlog s
Primeri:
S košem na rami je šel po polju.
Z avtom smo se peljali v mesto.
K mami je bil namenjen.
H gobam ga je vlekla strast. H košari je pristavil lopato.
Veste, da je prav takole – na … z in v … iz?
Grem na goro. Grem z gore.
Grem na sestanek. Prihajam s sestanka.
Grem v hišo. Grem iz hiše.
Grem v mesto. Vračam se iz mesta.
12
Veste, kdaj in kako prav uporabiti besedo karta?
karta – vremenska karta, igra ali trik s kartami,
drugače pa je prav
– zemljevid Slovenije,
– vstopnica za v kino,
– razglednica s pozdravi,
– vozovnica za avtobus ali letalo,
– izkaznica za člane,
– smučarska vozovnica, in ne karta.
Veste, kakšna je razlika med storitvijo in uslugo?
storitev – naročeno delo, ki se opravi za koga navadno za plačilo; podjetje opravlja določene storitve
usluga – kar se naredi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti; narediti komu uslugo
13
Veste, da v slovenskem jeziku ločimo samostalnike za živo in neživo s pravilno pripono, čeprav so tudi izjeme?
Predmeti imajo navadno pripono –nik: sušilnik za lase, pretočni grelnik, bralnik kartic (ne čitalnik ali čitalec) pri prenosnem računalniku, daljinski upravljalnik, srčni spodbujevalnik
Ljudje pa navadno –lec: sušilec zdravilnih rastlin, Tine je grelec mojih nog, bralec bere knjigo, upravljavec strojev, spodbujevalec mladih
Veste, da je prav:
– vijoličasta bluza ne vijolična,
– usnjeni naslanjač ne naslanjač v usnju?
14
Veste, da pri datumih ni treba zapisati ničle pred dnevom in mesecem in da morajo biti vmes presledki?
8. 3. 2011, in ne 08.03.2011
Veste, kakšna je razlika med glavnimi in vrstilnimi števniki v zapisu in govoru?
Glavni števniki (1, 2, 3): povedo količino, vprašamo se koliko: ena, dva, trije,
pišemo jih skupaj od 1 do 99 (devetindvajset, sedeminosemdeset),
stotice pišemo skupaj (sto, dvesto, tristo),
med stoticami in števniki od 1 do 99 je presledek: dvesto dvajset.
Vrstilni števniki (1., 2., 3.): označujejo vrstni red oz. zaporedje, vprašamo se kateri po vrsti,
v izgovoru je prav prvi, drugi, tretji,
v zapisu imajo piko, pišemo jih skupaj (205. – dvestopeti ali
1230. ¬– tisočdvestotrideseti).
Prav: Za osebe, starejše od (koliko) 18 let. (brez pike)
Narobe: Za osebe, starejše od (kateri) 18. let. (pika pomeni vrsto)
15
Veste, kdaj prav uporabiti veznika ki in kateri?
ki: Hiša, ki stoji ob potoku, je moja.
Oseba, ki sem ji poslal pismo, me je obiskala.
Ki stoji takoj za samostalnikom.
kateri: Vas, v kateri smo stanovali, je blizu mesta.
Stol, na katerem sem sedel, se je polomil.
Kateri uporabljamo za predlogom (v, iz, na, ob in drugih).
Pravilno: Soba, ki smo jo najeli, je bila lepa.
Napačno: Soba, katero smo najeli, je bila lepa.
Veste, kdaj napisati vejico pred kot?
Bil je rdeč kot kuhan rak.
Bila je bolj pridna kot nadarjena.
V teh primerih za kot ni povedka oz. glagola, je le primerjava, zato vejice ne pišemo.
Bil je rdeč, kot da bi se skuhal.
Bila je bolj pridna, kot je bila pa nadarjena.
V teh primerih je za kot osebna glagolska oblika (bi se skuhal, je bila nadarjena), zato vejica.
16
Najpogostejše napake, ki še vedno ponagajajo.
– datum in odstotke je treba zapisati s presledki: 29. 3. 2011, ne 29.3.2011,
20 % popust, ne 20% popust
– do odprodaje ali razprodaje zalog, ne do prodaje zalog
– nepravilna raba stičnega vezaja (–) in stičnega pomišljaja (–):
PRAV: 30–delni jedilni servis/Odprto 9.00–20.00 (pomeni OD–DO),
plačilno–kreditna kartica
– veznik če uporabimo namesto v kolikor (Če nam boste zaupali podatke, ne V kolikor nam boste zaupali podatke …)
– veznik če uporabimo tudi namesto v primeru, da (Če boste v drugi trgovini našli, ne V primeru, da boste v drugi trgovini našli …)
– zapišemo besedo približno, ne cca
– najprej napišemo vrsto izdelka, potem njegovo ime, ne nasprotno (salama Poli, ne Poli salama, tablete Corega, ne Corega tablete)
– plačaš 5 in 1 vzameš brezplačno, ne zastonj
– 20 % popust za vse izdelke, ne na vse izdelke
– popust se obračuna pri blagajni, ne na blagajni
– izberite si jedilnico po svojem okusu, ne po vašem okusu
– izdelki so vedno prijazni do okolja, do zdravja, ne okolju prijazni ali zdravju prijazni
(Izdelki, prijazni do okolja.)
17
Še nekaj najpogostejših napak, ki rade ponagajajo.
– Izdelke imamo v zalogi, ne na zalogi.
– Zapis datuma in odstotkov je pravilen s presledki.
– Bolje je napisati kakovostni izdelki kot kvalitetni.
– Izdelki so na policah, se ne nahajajo na njih.
– 20 % popust za vse izdelke, ne na vse izdelke
– UV-zaščita (zapis z vezajem, kadar je prva sestavina številka ali črka)
– popust se obračuna pri blagajni, ne na blagajni
– preprosta nastavitev, ne enostavna
18
Menite, da kupci vemo, kaj nam ponujate?
* Vodni stolpec je enak količini vode, ki bi se lahko teoretično nahajala nad materialom, brez da bi ta vodo prepuščal.
* … zavirajo nastajanje neprijetnih vonjav zaradi Foot – Fresh
* … odbijajo vodo in umazanijo zaradi Bionic Finish Eco
* …antipiling obdelava proti nastajanju kosmov
* … zavira razvoj neprijetnih vonjav zaradi plemenitenja Silverplus
19
Veste, kdaj prav uporabiti dvojino?
PRAV NAROBE
Spust po toboganu in ogled stolpa sta doživetje. Spust po toboganu in ogled stolpa je doživetje.
V naši ponudbi sta zajeti kakovost in cena. V naši ponudbi je zajeta kakovost in cena.
pred dvema letoma pred dvemi leti
dve čokoladni torti dve čokoladne torte
okni sta odprti okna sta odprta
Veste, kdaj namesto dvojine uporabimo množino?
Pomahal je z rokami.
Z nogami je opletal pod stolom.
Ima močne roke in noge.
Bolijo ga ušesa in z očmi ne vidi dobro.
Pri stvareh v parih, razen kadar želimo dvojino poudariti.
Udaril se je v obe roki.
Tine zna pomigati z obema ušesoma.
Obe očesi so mu operirali.
20
Veste, kako prav sklanjamo nagovorne nazive ter moška in ženska osebna lastna imena?
MOŠKI SPOL
gospod/profesor/doktor Tine Omahen
gospoda/profesorja/doktorja Tineta Omahna sklanjamo naziv, ime in priimek
gospodu/profesorju/doktorju Tinetu Omahnu
ŽENSKI SPOL
gospa/profesorica/doktorica Sonja Omahen
gospe/profesorice/doktorice Sonje Omahen uporabimo žensko obliko nagovora,
gospe/profesorici/doktorici Sonji Omahen sklanjamo le ime, priimek ostaja nespremenjen
21
Veste, kako prav sklanjamo besede, katerih osnova se konča na c, č, ž, š, j?
brivec – z brivcem
čopič – s čopičem zaradi preglasa se o spremeni v e
nož – z nožem (z nožem, ne nožom)
koš – s košem
noj – z nojem
Veste, da je prav takole?
Luka Marko Raba Lukata in Markota je pogovorna.
Luke/Luka Marka
Luki/Luku Marku
Luko/Luka Marka
pri Luki/Luku pri Marku
z Luko/Lukom z Markom
22
Veste, kako prav sklanjamo besede mati in hči v ednini ter otrok v množini?
mati hči otroci
matere hčere otrok
materi hčeri otrokom
mater hčer otroke
pri/o materi pri/o hčeri pri/o otrocih
z materjo s hčerjo z otroki
Pri besedi mati nastane napaka v 4. sklonu in rečemo napačno videl sem mati namesto mater.
Tudi pri besedi hči je napačen 4. sklon, ker slišimo svojo hči namesto hčer ima rada.
Beseda otrok nam povzroča težave v množini, ker slišimo reči z otroci namesto z otroki.
Lahko si pomagamo z rekom Z otroki je križ in si bomo zapomnili, da je v 6. sklonu -k, ne -c.
23
Veste, kako pravilno napisati navedena lastna zemljepisna naselbinska imena?
PRAVILNO
škofja loka Škofja Loka Pri naselbinskih zemljepisnih
dolenjske toplice Dolenjske Toplice imenih pišemo z veliko začetnico
kranjska gora Kranjska Gora vse, razen mesto, vas, naselje,
pri treh hišah Pri Treh Hišah selo, trg in predlog, ki ni na prvem
slovenske konjice Slovenske Konjice mestu.
novo mesto Novo mesto
stara vas Stara vas
štepanjsko naselje Štepanjsko naselje
opatje selo Opatje selo
gornji trg Gornji trg
stari trg ob kolpi Stari trg ob Kolpi
za vrhom pri črnivcu Za Vrhom pri Črnivcu
šmarje pri jelšah Šmarje pri Jelšah
24
Veste, kdaj neko stvarno ime napišemo z veliko in kdaj z malo začetnico?
Kadar gre za uradno, celotno ime ustanove, ni težav:
Dela na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Poiskal je naslov Gospodarske zbornice Slovenije.
Že 15 let je član Planinske zveze Slovenije.
Obiskuje Osnovno šolo Mirana Jarca.
Z malo začetnico pišemo, kadar gre za vrsto nečesa, ne uradno ime:
Na filozofski fakulteti je imel predavanje.
Obiskal je gospodarsko in obrtno zbornico.
Včlanil se je v planinsko zvezo, ni postal član gasilskega društva.
Hodi na osnovno, ne srednjo šolo.
25
Veste, da je bolje in pravilneje takole?
Ponudba velja do 30. 6. oziroma do razprodaje/odprodaje zalog – ne do prodaje.
Ne prezrite naše pestre ponudbe – ne ne spreglejte.
Podarili bomo Volkswagnovega pola ali volkswagna pola ali avtomobil znamke Volkswagen polo – ne podarili bomo Volkswagen Polo.
Popust se obračuna pri blagajni – ne na blagajni.
26
Veste, da je prav takole?
EMC-hladna pena 5-kilogramska utež
XXXL-ponudba 12-odstotni popust
LCD-televizor 7-conska razporeditev
C-dur 50-letna tradicija
A-energijski razred 3-delni set kozarcev
27
Veste, kaj pomeni to, da so imena števna in neštevna?
Samostalniške besede so imena za:
bitja (Tine, Jure, Tone Novak),
stvari (miza, stol, omara) in
pojme (sreča, žalost, veselje).
Samostalniška beseda poimenuje lastna (pišemo jih z veliko začetnico in jih lahko štejemo) in občna imena (pišemo jih z malo začetnico, poznamo pa števna in neštevna).
Števna imena: ena miza, dve mizi, tri mize ...
Neštevna imena: teh ne moremo prešteti, lahko pa jih na primer stehtamo ali zmerimo, razvrščamo pa jih v tri skupine in so večinoma vedno v ednini:
SKUPNA: listje, srnjad, sadje (Kadar rečemo, da je listje odpadlo, povemo, da ga je bilo veliko, torej količino listja.)
SNOVNA: kruh, sol, moka, kisik (Kupimo lahko dve moki, kar pomeni dve vrsti moke – pšenično in ajdovo, na primer.)
POJMOVNA: lepota, veselje, sreča, ljubezen (Kadar rečemo, da nekdo neguje svoji dve ljubezni, mislim na dve vrsti ljubezni: upajmo, da naprej do žene, potem pa do na primer gora.)
28
Veste, kaj so glasovne premene ali spremembe?
Poznamo SAMOGLASNIŠKE PREMENE, in sicer prevoj in preglas.
PREVOJ je menjavanje samoglasnikov v istem korenu: berem, zbiram, zbor
napijem, napajam, napoj
PREGLAS je pojav, da se za mehkimi soglasniki (c, č, ž, š, j) samoglasnik o preglaša (spremeni) v e.
z brivcom ... z brivcem
s čopičom ... s čopičem
z nožom ... z nožem
s košom ... s košem
z nojom ... z nojem
29
Veste, da so druge premene soglasniške?
SOGLASNIŠKE PREMENE so: prilikovanje ali asimilacija, jotacija in palatalizacija.
PRILIKOVANJE ali asimilacija (postajati podoben) je premena, ko se zveneči in nezveneči soglasniki med seboj izenačujejo. Zveneči postajajo pred nezvenečimi nezveneči, nezveneči pa pred zvenečimi zveneči.
JOTACIJA: glas j se zliva z nekaterimi soglasniki v:
– soglasniki K, G, H + j prehajajo v Č, Ž, Š: lagati/ lagjem – lažem, sukati/sukjem – sučem
– soglasnika T, D + j prehajata v Č, J: metati/ metjem – mečem, roditi/ rodjen – rojen
– soglasniki C, Z, S + j prehajajo v Č, Ž, Š: klicati/ klicjem – kličem, risati/ risjem – rišem, rezati/ rezjem – režem
– soglasniki B, M, P, V + j preidejo v = blj: zobati/ zobjem – zobljem
mlj: dremati/ dremjem – dremljem
plj: sipati/sipjem – sipljem
vlj: devati/ devjem – devljem
PALATALIZACIJA ali mehčanje
Glasovi K, G, H, ki jim sledi i,e ali polglasnik, se spremenijo v Č, Ž, Š, v velelnikih pa se K ali G spremenita v C ali Z.
k + i (roka/ rokica = ročica)
g + i (noga/ nogica = nožica)
h + i (muha/ muhica = mušica)
VELELNIKI: reci, peci, teci, vrzi, strezi, lezi ...
Ostanek palatelizacije je pri samostalniku: otrok – otroci – pri otrocih – z otroki
30
Veste, katere besede so napisane narobe in zakaj?
Policaji še niso ugotovili, gdo je vdrl v trgovino in gdaj se je to zgodilo. Cesta je bila glatka in spolska. Najslapše reši nalogo, kadar hiti. Natančna je kot malogdo. Kadar si lase počeše postrani, je prav ljupka.